Moldavija – pozabljena de?ela na robu EU

Če v Bruslju ne bodo vodili "dejavne" politike do Moldavije, bo v njej zavladal avtoritarni re?im, kakr?nega imajo v sosednji Belorusiji

Director, Wider Europe programme

This article was first published in Dnevnik on 5 May 2009. 

Svet
torek, 05.05.2009 Tekst: Ana Vučina Vršnak

Ljubljana – Voditelji 27 dr?av
Evropske unije bodo v četrtek na posebnem vrhu EU v Pragi zagnali pobudo tako
imenovanega vzhodnega partnerstva. Ta zajema Armenijo, Azerbajd?an, Belorusijo,
Gruzijo, Ukrajino in Moldavijo. Evropska komisija je poudarila, da mora biti
politika EU do teh dr?av “proaktivna in jasna”: Unija bo svoje partnerje
močno podpirala pri njihovih prizadevanjih po zbli?anju z EU, pri čemer ima
sama vse večjo odgovornost, da jim pomaga pri spopadanju s političnimi in
gospodarskimi izzivi.

Če EU ne bo ukrepala danes, bo jutri prepozno

Po oceni Bruslja se je evropska sosedska
politika ?e izkazala za uspešno pri zbli?evanju odnosov med EU in njenimi
sosedami, a vendar mora vzhodno partnerstvo doseči še več. Vprašanje pa je, če
je EU do zdaj naredila dovolj v primeru Moldavije, kjer je bilo aprila po
parlamentarnih volitvah nasilje, ki do zdaj še ni bilo raziskano.

Zdi se, kot da je Moldavija, dr?ava s skupno 4,3 milijona prebivalcev
(vključno s Pridnestrjem), soseda Romunije in Ukrajine, pozabljena. Tja sta
odpotovala trenutno še predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek,
in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Evropska
komisarja za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita
Ferrero-Waldner
in za širitev Olli Rehn sta izrazila zaskrbljenost
in opozorila, da so tam razmere “krhke”. A Unija se še ni odločila o
nobenih konkretnih ukrepih: govorilo se je o misiji, vendar o tem ni nobenega
dogovora, kakšnih drugih ukrepov pa trenutno ni, nam je pojasnilo češko
predsedstvo Unije.

“EU se, če ne bo hitro ukrepala, obeta nova avtoritarna dr?ava, podobno
kot Belorusija,” je v pogovoru za Dnevnik opozoril Nicu Popescu,
sodelavec evropskega sveta za mednarodne odnose iz Londona. Pri tem je treba
poudariti, da beloruski in moldavski predsednik Aleksander Lukašenko in Vladimir
Voronin
do zdaj še nista potrdila udele?be na vrhu EU o vzhodnem
partnerstvu.

Popescu, Moldavec in doktor mednarodnih odnosov, je povedal, da v tem
trenutku povsem avtoritarnega re?ima v dr?avi še ni, da pa je ta “zelo
blizu”. Gre za povolilno krizo in krizo zaradi kršenja človekovih pravic,
je dodal.

Razlo?il je, da je bilo pred in med volitvami, na katerih so zmagali
komunisti pod vodstvom Voronina, nadlegovanje opozicije, ki ni imela takšnega
dostopa do medijev kot vladajoča stranka. Po
volitvah so bili nasilni protesti, saj naj bi komunisti po mnenju treh vodilnih
opozicijskih strank dobili preveliko podporo. Sam Voronin je odgovornost za
izgrede pripisal sosednji Romuniji.

EU bi morala, poudarja naš sogovornik, pomagati akterjem v Moldaviji, da se
pogovorijo in rešijo zadevo. To Unija ?e počne, a nasilne proteste, v katerih
je nekaj ljudi izgubilo ?ivljenje, bi morali raziskati, kazen pa bi morala
doleteti tiste, ki so krivi za smrtne ?rtve, pravi Popescu. Prepričan je, da bi
morala EU v dr?avo poslati misijo, sicer pa opozarja, da je treba razvoj
dogodkov pozorno spremljati, da avtoritarizma ne bo čez nekaj mesecev. EU torej
ne sme pozabiti na Moldavijo, čeprav bi se razmere v tem trenutku nekako
umirile.

Da ?ivljenje v tej dr?avi ni ravno ro?nato, potrjuje tudi dejstvo, da jo
številni mladi zapuščajo. Veliko Moldavcev je dobilo romunsko dr?avljanstvo, s
čimer je dostop do dela v drugih članicah EU zanje la?ji.

The European Council on Foreign Relations does not take collective positions. ECFR publications only represent the views of its individual authors.

Author

Director, Wider Europe programme

Subscribe to our weekly newsletter

We will never send you any content that is not ECFR related. We will store your e-mail address and your personal data in accordance with our privacy policy.