Moldavija - pozabljena dežela na robu EU

This article was first published in Dnevnik on 5 May 2009. 

Svet - torek, 05.05.2009 Tekst: Ana Vučina Vršnak

Ljubljana - Voditelji 27 držav Evropske unije bodo v četrtek na posebnem vrhu EU v Pragi zagnali pobudo tako imenovanega vzhodnega partnerstva. Ta zajema Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Gruzijo, Ukrajino in Moldavijo. Evropska komisija je poudarila, da mora biti politika EU do teh držav "proaktivna in jasna": Unija bo svoje partnerje močno podpirala pri njihovih prizadevanjih po zbližanju z EU, pri čemer ima sama vse večjo odgovornost, da jim pomaga pri spopadanju s političnimi in gospodarskimi izzivi.

Če EU ne bo ukrepala danes, bo jutri prepozno

Po oceni Bruslja se je evropska sosedska politika že izkazala za uspešno pri zbliževanju odnosov med EU in njenimi sosedami, a vendar mora vzhodno partnerstvo doseči še več. Vprašanje pa je, če je EU do zdaj naredila dovolj v primeru Moldavije, kjer je bilo aprila po parlamentarnih volitvah nasilje, ki do zdaj še ni bilo raziskano.

Zdi se, kot da je Moldavija, država s skupno 4,3 milijona prebivalcev (vključno s Pridnestrjem), soseda Romunije in Ukrajine, pozabljena. Tja sta odpotovala trenutno še predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek, in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Evropska komisarja za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner in za širitev Olli Rehn sta izrazila zaskrbljenost in opozorila, da so tam razmere "krhke". A Unija se še ni odločila o nobenih konkretnih ukrepih: govorilo se je o misiji, vendar o tem ni nobenega dogovora, kakšnih drugih ukrepov pa trenutno ni, nam je pojasnilo češko predsedstvo Unije.

"EU se, če ne bo hitro ukrepala, obeta nova avtoritarna država, podobno kot Belorusija," je v pogovoru za Dnevnik opozoril Nicu Popescu, sodelavec evropskega sveta za mednarodne odnose iz Londona. Pri tem je treba poudariti, da beloruski in moldavski predsednik Aleksander Lukašenko in Vladimir Voronin do zdaj še nista potrdila udeležbe na vrhu EU o vzhodnem partnerstvu.

Popescu, Moldavec in doktor mednarodnih odnosov, je povedal, da v tem trenutku povsem avtoritarnega režima v državi še ni, da pa je ta "zelo blizu". Gre za povolilno krizo in krizo zaradi kršenja človekovih pravic, je dodal.

Razložil je, da je bilo pred in med volitvami, na katerih so zmagali komunisti pod vodstvom Voronina, nadlegovanje opozicije, ki ni imela takšnega dostopa do medijev kot vladajoča stranka. Po volitvah so bili nasilni protesti, saj naj bi komunisti po mnenju treh vodilnih opozicijskih strank dobili preveliko podporo. Sam Voronin je odgovornost za izgrede pripisal sosednji Romuniji.

EU bi morala, poudarja naš sogovornik, pomagati akterjem v Moldaviji, da se pogovorijo in rešijo zadevo. To Unija že počne, a nasilne proteste, v katerih je nekaj ljudi izgubilo življenje, bi morali raziskati, kazen pa bi morala doleteti tiste, ki so krivi za smrtne žrtve, pravi Popescu. Prepričan je, da bi morala EU v državo poslati misijo, sicer pa opozarja, da je treba razvoj dogodkov pozorno spremljati, da avtoritarizma ne bo čez nekaj mesecev. EU torej ne sme pozabiti na Moldavijo, čeprav bi se razmere v tem trenutku nekako umirile.

Da življenje v tej državi ni ravno rožnato, potrjuje tudi dejstvo, da jo številni mladi zapuščajo. Veliko Moldavcev je dobilo romunsko državljanstvo, s čimer je dostop do dela v drugih članicah EU zanje lažji.